Intelektualno lastnino lahko precej dobro zaščitimo pred morebitnimi zlorabami – v ta namen so na voljo postopki, kot sta registracija blagovne znamke in prijava patenta. Na ta način pridobimo določene pravice, ki jih lahko uveljavljamo v primeru, da želi kdo drug našo intelektualno lastnino uporabiti v svojo korist. Vedeti pa moramo, za kakšne pravice pravzaprav gre in kaj nam te omogočajo. Čisto možno je namreč, da bomo pri preganjanju kršiteljev ugotovili, da določena oblika zaščite intelektualne lastnine sploh ne ponuja takšne zaščite kot smo mislili.
Najprej se je treba zavedati, da registracija znamke oziroma prijava patenta pomeni le pridobitev pravic, medtem ko moramo za uveljavljanje teh še vedno skrbeti sami. V praksi to pomeni, da z zaščito intelektualne lastnine še ne moremo računati na to, da do zlorab res ne bo prišlo – razlika je le v tem, da imamo pravno podlago za preganjanje kršiteljev v primeru, da res ugotovimo kršitev blagovne znamke oziroma patenta.
Ravno to je zaščita intelektualne lastnine v sistemu, ki ga imamo. Z registracijo znamke oziroma prijavo patenta pridobimo pravice, ki nam omogočajo ukrepanje v primeru kršitve, same po sebi pa te pravice ne preprečujejo možnosti zlorabe. Prav tako Urad RS za intelektualno lastnino ne ugotavlja kršitev blagovne znamke ali patenta in tudi ne more ukrepati v primeru ugotovljenih kršitev. Za to se bo treba obrniti na druge organe, preko katerih lahko dosežemo različne učinke. Na Uradu se opravi le registracija znamke oziroma prijava patenta, seveda pa je to tudi pravi naslov za upravljanje intelektualne lastnine.
S tem, da moramo sami postopati v primeru, da zaznamo kršitev blagovne znamke ali patenta, se morda zdijo pravice na področju intelektualne lastnine nekoliko pomanjkljive. A dejstvo je, da intelektualne lastnine ne moremo zaščititi tako kot fizične, še posebej ne, če jo želimo tudi dejansko uporabljati. Vzpostavitev pravne podlage za ukrepanje v primeru kršitev je vsekakor prava rešitev.