Viličarji so vrhunska iznajdba, ki je omogočila bliskovit razvoj napredne logistike in še danes ta bistveno pripomore h optimiziranem skladiščenju surovin in blaga za prodajo. Skupaj z razvojem tovornjakov ter predvsem kontejnerskega načina prevoza, ki je najbolj primeren za prekooceanske ladje, se je delež uničene ali izgubljene robe od proizvodnje do končnega prodajalca zmanjšal na minimum. Zato veljajo sodobni viličarji za eno od ključnih gonil napredka. Razvoj se tudi pri tako enostavnih strojih, kot so v osnovi viličarji, nikoli ne neha. Vsak viličar ima svoje specifike, ki določajo področje za njegovo uporabo. Specifične oblike predmetov in načini zlaganja narekujejo razvoj vedno novih funkcionalnosti ali pa celo novih tipov teh vozil, ki so kos sodobnim trendom na področju skladiščenja blaga.
Danes je sodobni viličar poln z elektroniko podprtih sistemov, ki omogočajo zelo natančno razpeljavo dobrin ter bistveno zmanjšujejo možnosti delovnih nezgod, ki so bile včasih zelo pogoste. Tudi hitrost delovanja se je precej povečala. Seveda pa sodobni viličarji zahtevajo precej znanja in izkušenj, zato so dobri viličaristi še vedno zelo iskani.
Prvi tip viličarja z napredno hidravliko je bil seveda teleskopski viličar na dizelski pogon. Z njim so lahko bremena dvigovali mnogo višje, kot prej, in tako so se s pojavom tega stroja tudi razvila skladišča vertikalnega tipa, kjer se roba zlaga do precej večjih višin. Teleskopski viličar pa mora zaradi višje ročice imeti izboljšano stabilnost na tleh. Težko breme na koncu popolnoma iztegnjene hidravlične roke lahko ob morebitnem sunku viličar kaj hitro prevrne. Zato je po navadi teleskopski viličar precej težji od navadnega, saj ravno večja teža podlage naredi viličar bolj stabilen. Tudi medosna razdalja je za zlaganje na velike višine večja, kar pa za sabo potegne tudi negativno plat zgodbe – tak viličar potrebuje nekoliko več prostora za manevriranje.